Skotopični sindrom

art-materials-art-supplies-blocks-1148496-1

Skotopični sindrom, po njegovi utemeljiteljici Helen Irlen v svetu imenovan tudi Irlen sindrom, je drugačnost v vidnem zaznavanju. Vizualni korteks v možganih zaradi primanjkljaja katere od barv mavrice ali več njih vidne signale zaznava drugače, najteže črne črke na bleščečem belem papirju.

To povzroča popačenje slike in s tem težave pri branju. Črke in besede se lahko prekrivajo, bežijo po listu ali se dvigajo z njega, zaradi bleščavosti podlage so slabo vidne, nejasne, vrstice se prepletejo med seboj in valovijo. V naporu, da bi prebrali napisano, bralca začne boleti glava, pojavljajo pa se lahko tudi drugi simptomi, kot na primer pikajoč in žgoč občutek v očeh, utrujene oči, intenzivno zehanje, motnje koncentracije, slabost, omotičnost in druge.

Skotopični sindrom lahko povzroča manjše težave, kot je npr. problem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa nastopijo hude težave z branjem že ob prvem pogledu na besedilo. To ni optični problem in nam pregled pri okulistu ne bo prinesel rešitve.

Simptomi se kažejo od lažjih oblik do težavnih primerov, v vseh primerih pa so možgani preveč aktivni že zaradi samega zaznavanja slike. To povzroči, da ne morejo polno opravljati nekaterih drugih funkcij, od posameznika pa je odvisno, katerih. Zato se skotopični sindrom od osebe do osebe izraža različno.

POGOSTOST

Skotopični sindrom se pojavlja pri približno 14 % splošne populacije. Je deden, kar pomeni, da se znotraj družine pojavlja bolj pogosto – če ima en od staršev skotopični sindrom, obstaja velika verjetnost, da ga ima tudi otrok in obratno, če ga ima otrok, ga ima po vsej verjetnosti vsaj en od staršev.

Po nekaterih podatkih naj bi imelo skotopični sindrom:

  • 46 % učencev z učnimi težavami in primanjkljaji na področju branja;
  • 30 % oseb z motnjami avtističnega spektra;
  • 33 % učencev z ADHD, disleksijo in vedenjskimi težavami;
  • 14 % povprečnih in nadpovprečnih učencev.

ZNAKI

Znaki se kažejo od lažjih oblik do težavnih primerov, v vseh primerih pa so možgani preveč aktivni že zaradi samega zaznavanja slike. To povzroči, da ne morejo polno opravljati nekaterih drugih funkcij, od posameznika pa je odvisno, katerih. Zato se skotopični sindrom od osebe do osebe izraža različno.

Najpogostejši znaki:

  • Občutljivost na svetlobo: Kadar opazimo nelagodje oz. težko koncentracijo pri delu in branju ob močni svetlobi ali pri fluorescentnih lučeh in kadar so moteči bleščanje sonca, bleščavost belih površin, vožnja ponoči.
  • Počasno branje: Kadar je otežkočeno branje črk, številk, notnih zapisov ali več besed hkrati, kadar so problemi s sledenjem, pravilnim razbiranjem besed, nezmožnostjo hitro preleteti besedilo.
  • Nezmožnost branja: Kadar bralec pravi, da so besede in vrstice popačene ali se po listu premikajo in se zato pri branju izgublja, napačno prebere besede, preskakuje med vrsticami, ponavlja branje istih vrstic, si izmišlja besede, slabo razume prebrano ali ponovno bere, da bi sploh razumel.
  • Problem s koncentracijo: Kadar je problem s koncentracijo pri branju ali pisanju domačih nalog in kadar oseba težko ostaja skoncentrirana na nalogo, ki jo opravlja, dela premore, gleda stran, postaja nemirna, živčna, utrujena.
  • Slaba globinska percepcija: Kadar oseba ni sposobna natančno oceniti razdalje ali prostorske razdalje, je negotova ali ima težave pri hoji po stopnicah, na tekočih stopnicah, pri igrah z žogo ali pri vožnji.
  • Obremenitev ali izčrpanost: Kadar se oseba počuti obremenjena, je napeta, izčrpana, zaspana, ima oči solzne, boleče, čuti pesek v očeh, glavobol, jo boli želodec, čuti slabost, omotičnost, slabost, tesnobo, nemir, razdražljivost pri branju ali drugih zaznavnih aktivnostih.

Na skotopični sindrom pomislimo pri osebah, ki tožijo o glavobolih, utrujenosti in preobremenjenosti pri branju v šoli oz. službi in doma. Poleg tega moramo biti pozorni tudi na druge možne simptome.

Otroci s skotopičnim sindromom so lahko:

Učenci, ki jim radi rečemo: Lahko bi bil boljši, če bi se potrudil!:

  • slaba koncentracija;
  • problemi z vedenjem;
  • ocene ne odražajo vloženega truda.

Nadarjeni učenci, ki za naloge in branje porabijo veliko časa:

  • so slabši pri reševanju testov;
  • težko dohajajo druge pri branju;
  • izogibajo se branju za sprostitev.

Učenci z učnimi težavami:

  • nesposobni branja, branje je pomanjkljivo;
  • z zelo dobrimi govornimi sposobnostmi.

Učenci s čustvenimi težavami:

  • tesnoba in stres;
  • raztresenost in zaskrbljenost;
  • ponavljajoči se problemi.

Če opazite katerega koli od simptomov najprej rešite vprašalnik za samotestiranje. V primeru, da boste  pri katerem koli od področij na vprašalniku, odgovorili s tremi DA ali več, je smiselno razmisliti o možnosti testiranja. Osnovno testiranje za skotopični sindrom lahko opravite tudi pri nas! Izpolnite vprašalnik za samotestiranje, poskenirajte ga in pošljite na info@lenazmore.si, lahko pa ga pošljete tudi po pošti.